Blagor tistim, ki so obzirni do mojih shujšanih rok
in mojih iznakaženih nog.
Blagor tistim, ki se pogovarjajo z menoj,
četudi odslej malo teže slišim njihove besede.
Blagor tistim, ki razumejo,
da moje oči pešajo
in se moje misli izgubljajo.
Blagor tistim, ki ohranijo nasmeh,
ko so izgubili čas v pogovoru z menoj.
Blagor tistim, ki me nikoli ne opozorijo:
"Že tretjič mi to pripovedujete!"
Blagor tistim, ki mi zagotavljajo,
da me imajo radi in
da sem še za kaj uporaben.
Blagor tistim, ki mi pomagajo živeti
v jeseni mojega življenja ...
sv. Vincencij Pavelski
